Edo Torkar: Ocena dela »Razstreljeni bog«
 Ladislav Črnologar z Jesenic je doslej izdal v samostojnih knjigah že čez dvajset romanov oziroma povesti in radijskih iger. Dejstvo, da je večina teh knjig izšla v razmeroma visoki nakladi, bi nas lahko zapeljalo k misli, da imamo opraviti le s t. i. "ljudskim" pisateljem, ki streže zgolj nezahtevnemu okusu širokih ljudskih množic. Vendar pa s preprosto ljudskostjo Črnologarjevega pisanja le ni vse tako preprosto, kot je videti na prvi pogled. Že pri njegovih prejšnjih knjigah ne, še manj pa v pričujočem RAZSTRELJENEM BOGU, ki je sicer še zmeraj napisan v tradicionalnem, vsakomur razumljivem jeziku, a v že kar modernistični pripovedni tehniki. (Esejistični vložki, ostri rezi pri menjavi kadrov, občasno "preoblačenje" prvoosebnega pripovedovalca v enega od protaganistov pripovedi...) Te oblikovne inovacije so nevsiljive in strogo funkcionalne; pisatelj se jih poslužuje izključno zato, da bi lažje in krajše povedal, kar ima povedati. In povedati ima veliko. Barbarsko dejanje ideološkega fanatizma prvih povojnih let - razstrelitev vaške kapelice, je os, okoli katere se plete fabulativno razgibana zgodba, se v medsebojnih konfliktih izoblikujejo značaji in usode njenih junakov, se porajajo razmišljanja o brezdušnosti na materialističnem nauku in kolektivističnem načelu zgrajenega družbenega reda in sodobne civilizacije nasploh. Porušena kapelica je v povesti prerasla v simbol duhovnega razdejanja v človeku in družbi, ki je vrgla boga z oltarja in nanj postavila malika. RAZSTRELJENI BOG nas uči, da se je na tem razčlovečenem svetu mogoče učlovečiti le z vrnitvijo k naravi in samemu sebi, pa k prastarim moralnim normam, strnjenim v desetih božjih zapovedih. Da teh norm nikomur ni mogoče nekaznovano kršiti, nam prepričljivo dokazuje osrednji in umetniško najbolj dognan lik v povesti - partizanski likvidator in poznejši rdeči mogotec Andrej Kajžar, ki ob koncu življenja po hudih notranjih bojih spozna, da se v imenu dobrega ne sme povzročati zla. Vprašanje morale v osebnem in družbenem življenju pa je nasploh središčno vprašanje vse Črnologarjeve proze in je prav v RAZSTRELJENEM BOGU še najbolj radikalno zastavljeno. Glede na čas in razmere, v katerih živimo, ta radikalnost seveda ni odveč.
Edo Torkar
|
Uvod
Nazaj na kritike
